Kaj so Teal podjetja?

Spoznajmo Teal podjetja, ki so sinonim za samo-organizacijo, kjer so zaposleni in stranek na prvem mestu. V tem zapisu bomo spoznali kje se skriva uspeh Teal podjetij skozi podjetje Buurtzorg.

Tudi vaše jutro ob ponedeljkih spremljajo vprašanja o pomenu življenja? Vam ob odpiranju aplikacije za elektronsko pošto po glavi rojijo vprašanja ali nam je to, kar počnemo, všeč? Ali je izkoristek našega znanja za izpolnitev našega osebnega poslanstva pošteno plačan? In najpomembnejše – ali sploh uživamo v službi in se počutimo izpopolnjene?

Za lažje razumevanje izvora teh vprašanj, moramo pogledati v našo daljno preteklost. V čas, ko je človeštvo živelo v plemenih in od tam izhajajo ključna pravila, ki so še danes izjemno pomembna.

Eno izmed njih je bilo, da so stvari pravično razdeljene torej, da si enak med enakimi. Za vsakega člana plemena pa je bilo jasno, da se mora počutiti kompetenten za delo, ki ga opravlja, in v tem delu mora imeti svobodo, da je lahko avtentičen. Seveda kot zaključek pa je pomembno, da je sprejet in povezan s svojim plemenom.

Te ključne točke je odlično opisal Sebastian Junger v svoji knjigi Tribe.

Če pogledamo strukture podjetij in podjetništvo skozi prizmo časa ugotovimo, da se zadnjih 20 let pospešeno odvija revolucija na področju razvoja, digitalnega marketinga, strateških usmeritev in poslovnih modelov. 

Nekaj, kar ostaja nespremenjeno, pa je organizacija. Še vedno smo organizirani, kot sta si to zamislila Taylor in Gantt pred stotimi leti. Delujočo organizacijo sta primerjala z dobro naoljenim motorjem in kjer se “top-down” dajejo navodila in se “bottom-up” poroča o rezultatih. Torej, če posplošeno pogledamo celotno organizacijo, jo sestavlja management, ki vse ve, ki mu je vse jasno, ki razmišlja in načrtuje in je v ekstremnih primerih plačan 4293-krat več kot povprečni zaposleni. Management daje navodila; Kaj naj se naredi in do kdaj. Ker ima podjetje skrbno zapisane procese, ti sami od sebe povedo, na kakšen način naj se izpolnijo pričakovanja nadrejenih. Kar pomeni, da se od zaposlenih pričakuje le sledeče: Kaj smo naredili, ali je bilo narejeno v roku in katere rezultate smo ob tem dosegli. To, ali smo naleteli vmes na težave, pač ni problem vodstva, saj so nas oni zaposlili, da le te rešimo, ko pridejo na pot. O smiselnosti procesov in dela, namenu organizacije in višjih ciljih se ni nihče spraševal. Danes je drugače. Ljudje si želimo prispevati k dobrobiti svetu, k spremembam na bolje.

Da smo v dobi sprememb, je moč čutiti na vsakem koraku, saj se je v zadnjih 20-tih letih veliko spremenilo.

Nekateri zaposleni so s pomočjo kriptovalut čez noč postali milijonarji, ne da bi za zasluženi denar pravzaprav delali. S pomočjo spleta si je moč zagotoviti osnovno preživetje na veliko načinov brez 8 urnega delovnika. Mladi generaciji se v službo ne mudi. 

Včasih nas je vodil strah pred tem, da moramo biti zaposleni zaradi “penzije” in socialne varnosti. Tudi ta vzvod izgublja moč zaradi netransparence in nekorektnosti politike in splošnega prepričanja, da se bo sistem sesedel in “penzije” v njihovih časih ne bo.

Živimo v obdobju, kjer je čas valuta. Če že delam v 8 ur za nekoga, želim da so njegove vrednote usklajene z mojimi, da sem pravično nagrajen za svoj trud, če temu ni tako, bom brez zadržkov popoldne ustvarjal nekaj, kar predstavlja mojo idealno službo. Službo, ki mojemu življenju ustvarja smisel in v kateri bom zaslužil korekten denar na svoj avtentičen način.

Naj vam izdam malo skrivnost. Obstajajo podjetja, ki to razumejo v svoji osnovi. Danes vam bom predstavil eno od podjetij s progresivno organizacijo, drugače poznana kot Teal podjetja. Teal podjetja je v svoji knjigi Reinventing Organizations opisal Frederic Laloux. Laloux je podjetja označil glede na stopnjo razvoja organizacije in jih poimenoval po barvah:

  • Rdeča podjetja – podjetja, ki imajo kratkoročen fokus, delujejo v kaosu in izrabljajo moč za uvedbo reda (primer: kriminalna združba)
  • Jantar podjetja – podjetja, ki so strogo hierarhična. V teh podjetjih se spoštuje avtoriteta in top-down management (primer: vojska, cerkev)
  • Oranžna podjetja – cilj teh podjetij je premagati konkurenco, doseči profit in rast (primer: večina podjetij, ki jih poznamo danes)
  • Zelena podjetja – zelenega podjetja so osredotočena na kulturo v podjetju, motivacijo zaposlenih (primer: Zappos)
  • Teal podjetja – v Teal podjetjih se top down management zamenja s samo-organizirani timi, kjer imajo kompetence prednost pred statusom (primer: Viisi, Semco,…)

Eno takih podjetij je tudi Buurtzorg, ki na Nizozemskem skrbi za zdravstveno oskrbo. Njihov slogan je “Humanity over bureaucracy” in nagovarja enega najpogostejših vzrokov izgorelosti na področju zdravstva. Zdravstveni delavci vse več časa porabijo za izpolnjevanje dokumentov, obrazcev, namesto da bi počeli to, za kar so študirali, jih veseli in izpolnjuje: Pomoč ljudem. Prav tako je Buurtzorg znan po svojem pogledu na organizacijo kot živ organizem.

Leta 2006 je ustanovitelj Buurtzorg-a Jos de Blok organiziral manjšo ekipo medicinskih sester. Njegov pogled na zdravstveno oskrbo je bil, da je treba varovancem omogočiti samostojnost in samopomoč. Izhajajo iz naslednjih predpostavk:

  1. Ljudje si želijo nadzora nad lastnim življenjem čim dlje.
  2. Ljudje si prizadevajo ohraniti in izboljšati kakovost lastnega življenja.
  3. Ljudje iščejo socialno interakcijo.
  4. Ljudje si želijo pristnih in toplih odnosov.
 

Buurtzorg deluje po principu, da v svoje storitve vključuje stranko ter vsa njena formalna in neformalna omrežja. 

Danes Buurtzorg zaposluje več kot 10.000 medicinskih sester, ki jih podpira ekipa 45-ih ljudi, ki skrbijo za nabavo materialov, plače. V ekipi 45 ljudi je 21 trenerjev samoorganiziranih teamov in lahko se pohvalijo s tem, da nimajo managementa. Ekipa Buurtzorg je sestavljena iz najmanj 6 in največ 11 medicinskih sester (ko je v teamu 12 sester, se ta razdeli na 2 teama po 6 sester), ki so med seboj povezane z nudenjem zdravstvene oskrbe varovancem v določeni četrti. Ta ekipa se popolnoma sama organizira, ne potrebuje nekoga, ki jim organizira dan tako kot to počnejo podobne organizacije. Lahko rečemo, da so organizirane po principih plemena.

Zadnja leta se izjemno uspešno širijo na različna področja delovanja. To pa je rezultat inovacij samoorganiziranih teamov. Področja dela, kjer se širijo, so npr. mentalno zdravje, pomoč otrokom iz neurejenih družin, pomoč na domu, programska oprema za podporo takim organizacijam, Walker race.

Kako je videti delo Buurtzorg ekipe v praksi?

Ko ekipa najde svoje delovne prostore v soseski, poskrbi za osebno predstavitev: kdo so, kaj počnejo in kje lahko pomagajo. S tem poskrbijo, da se predstavijo skupnosti, zdravnikom, terapevtom in ostalim zdravstvenim delavcem v skupnosti. Skladno z vsemi temi informacijami, načini dela skupnosti, se ekipa vključi in prične s svojim delovanjem. 

Sestre imajo svojo mantro, ki ji pravijo ‘First Coffee then Care’, ki že sama pove veliko. Medicinska sestra najprej z svojim varovancem popije kavo in s tem naredi prostor, da ji varovanec zaupa kako je, kako se počuti in kaj se mu dogaja. Ta ritual omogoča celostno obdelavo, pristen človeški stik ter je neizmeren vir informacij za lažje delo.

Prav tako sestre skrbijo, da v proces vključijo sosede varovanca kot del njegove neformalne mreže in seveda, da se pogovarjajo s preostalimi družinskimi člani, zdravnikom, morebitnim terapevtom. Podobne organizacije sestram poskušajo delo z varovanci normirati, omejiti s časom ter s tem povečevati utilizacijo, pri Buurtzorgu pa je vse prilagojeno varovancu, njegovemu počutju in njegovemu stanju, kar zaključi krog zadovoljstva vseh deležnikov v procesu.

Pred časom sem slišal misel:

Marketing is the price you pay for being unremarkable.

Robert Stephens

Buurtzorg ne investira v oglaševanje, pa je kljub temu postal priznana blagovna znamka v Evropi in po svetu. Njihov način dela je zaščitni del blagovne znamke. Ponaša se z večletnim nazivom zaposlovalca leta na Nizozemskem. Pohvali se lahko z ocena zadovoljstva zaposlenih, ki je zavidljivih 8,7 od 10 in na letni ravni ustvarijo 40 % prihranek v državni zdravstveni blagajni, ne poznajo izgorelosti. Svoj poslovni model ponujajo že več kot 25tim državam, kot rešilno bilko za stotisoče iztrošenih medicinskih sester. 

Če bi povprašali medicinsko sestro iz Buurtzorga, ali je v svojem delu kompetentna, avtentična in sprejeta, bi najbrž na vse odgovorila pritrdilno. Poleg tega z svojim delom ljudem izboljšuje kvaliteto življenja, državi prihrani 40% v zdravstveni blagajni, kar dodatno popolni namen njenega delovanja. Največji kapital blagovne znamke Buurtzorg so ljudje in (samo)organizacija, saj so brez vložka v marketing dosegli globalno pojavnost.