Kdo je facilitator in kakšni miti krožijo o facilitaciji?

Facilitator (ali workshopper) je oseba, ki usmerja skupino skozi proces na delavnicah. Skupini pomaga, da odkrije pravi potencial ekipe, izboljša svoje sodelovanje in odločanje in se izogne običajnim pastem dela v timu. 

Facilitator je torej vodič in ne heroj. Ne odloča se namesto skupino, ni svetovalec, ampak skrbi za to, da skupina deluje v okolju, ki najbolj podpira njihov proces iskanja rešitev ali pa odločanja. S pomočjo facilitacije tako pomagamo ekipam do bolj učinkovitega in smiselnega dela. Pri facilitaciji je pomembno, da so vsi, ki so prisotni, slišani, brez da bi jih skrbelo, kaj si kdo od ostalih članov ekipe misli o njih. Dober facilitator usmerja ekipo na poti do dejanskih in praktičnih rešitev. 

Cilj facilitacije

Cilj dobre facilitacije je spodbujanje udeležencev, da razmišljajo čim bolj produktivno in da svoje ideje predstavijo na ostalim razumljiv način. Dober facilitator ustvarja okolje, kjer člani ekipe sprašujejo vprašanja drug drugega z namenom iskanja boljših rešitev za določeno težavo. Ne pozabi, da dober facilitator ni tisti, ki rešuje težave namesto ekipe, ampak ekipi samo pomaga pri tem, da je proces iskanja rešitev čim bolj učinkovit. Na koncu pa mora odločitev za rešitev vedno sprejeti ekipa, nikoli facilitator.

Dober facilitator upravlja s socialnimi vplivi skupine tako, da zmanjša negotovost in trenja v ekipi in ekipo opolnomoči za uspešno iskanje rešitev za določen izziv. Hkrati pomaga z vodenjem procesa zmanjševati vpliv naših pristranskosti kot so npr. Halo učinek, učinek sidranja, potrditvena pristranskost, itd.

Facilitator je poklic prihodnosti. Kljub temu pa vladajo določena prepričanja o tem, kdo je dober facilitator. 

Miti o facilitaciji, ki nikakor ne držijo

O facilitaciji kroži veliko napačnih prepričanj, ki pogosto onemogočajo, da bi sploh poskusili s facilitacijo delavnic. Dogaja se, da se facilitatorji med delavnico zaradi teh prepričanj kdaj ukvarjajo več sami s sabo kot s skupino!

Nič hudega, vsi imamo takšna ali drugačna prepričanja, vprašanje pa je, če so ta prepričanja pravilna. 

#1 Mit: Dober facilitator mora imeti pravo osebnost

Po svoje se zdi, da je ta mit logičen. Vsi imamo pred sabo sliko energičnega, veselega in družabnega facilitatorja, ki rad govori in predvsem nadvse rad nastopa. Torej mora biti ekstrovertiran kajne? No ja, v bistvu ni čisto tako. Osebnost ni odločilni faktor pri tem, ali je nekdo odličen facilitator ali ne. 

Lahko si dober facilitator tudi, če si introvertiran, če si bolj mirne narave. To še ne pomeni, da ne moreš samozavestno facilitirati delavnic. Ključ do samozavesti ni osebnost, ampak znanje o različnih orodjih, poznavanje pravil facilitacije in značilnosti skupinske dinamike ipd. In tega se lahko nauči vsak. Dober facilitator seveda postaneš z vajo. 

#2 Mit: Naloga facilitatorja je, da najde najboljšo rešitev

To je eden izmed najbolj popularnih mitov. Da moraš kot facilitator biti najpametnejši v sobi in skupino peljati do rešitve. To vsekakor ne drži. Edina odgovornost facilitatorja je, da spodbuja skupino k čim bolj produktivnemu razmišljanju. Vsekakor pa ni naloga facilitatorja, da namesto skupine išče rešitve. S tem skupini odvzema odgovornost in posledično rešitev ne ponotranjijo in kasneje izvedejo, saj niso njihove. 

Facilitator je vodič in ne heroj! 

#3 Mit: Facilitator mora poznati vsebino v nulo

Zelo pogosto se zgodi, da si nekdo ne upa facilitirati delavnice, ker ni strokovnjak v določeni industriji. Ampak dejstvo je, da to nikakor ni potrebno. Kot je napisano pri mitu št. 2 – si vodič in ne heroj. Naloga facilitatorja NI reševanje izziva, ki si ga je izbrala skupina, ampak usmerjanje skupine v procesu sprejemanja odločitev in pomoč pri uporabi vseh kompetenc, ki jih skupina ima. Seveda je nujno, da so pri delavnici prisotni strokovnjaki, ampak to ne pomeni, da je ta strokovnjak facilitator. Znanje mora prihajati iz skupine, ki bo tudi sprejemala odločitve. 

Kaj pa naredi dobrega facilitatorja?

Dober facilitator ima naslednje vrline in lastnosti:

  • Zavezanost spodbujanju sodelovanja in ustvarjanju dobrega počutja;
  • Nepristranska perspektiva;
  • Znanje o različnih tipih vaj in receptov delavnic;
  • Občutek za čas;
  • Osredotočenost na skupino;
  • Dobre veščine facilitacije;
  • Dobra priprava na vsako delavnico in skupino,…

O tem več v naslednj blogu. 

Vir: povzeto in prirejeno po AJ&Smart Facilitation guidebook