Zakaj so spremembe tako težke?

Spremembe, spremembe, spremembe! Verjetno se vsi strinjamo, da se svet enostavno vrti hitreje in manj predvidljivo kot včasih. Govorimo seveda o količini informacij in (tehnološkemu) napredku, ne o sami rotaciji Zemlje. Vedno manj nam pomaga predvidevanje, kaj bo čez 5 ali pa 10 let in tudi načrtovanje prihodnosti je na splošno precej težje kot včasih. Da so edina stalnica spremembe, se govori na vsakem koraku. Ampak zakaj, če posamezniki, skupine in celotne organizacije vedo, da se morajo spremeniti in prilagoditi čim hitreje trenutnim razmeram, zakaj je to tako težko?

Za začetek razmejimo pojma spremembo in tranzicije. Spremembe so situacije – radi bi, da nam določeno vedenje postane navada. Ali pa da bi določena vedenja opustili. V podjetjih je recimo sprememba digitalna preobrazba, ali pa novi načini dela. In za vse spremembe gremo ljudje skozi proces, ki se mu reče tranzicija. Tranzicija je psihološka, gre za proces, kjer se moramo ljudje spremeniti. Kot bi rekli, da se odklopimo od enega sveta in priklopimo na drugega. Vendar žal to ni tako preprosto, saj je na spremembo pogosto vezanih precej drugih dejavnikov, med njimi pogosto tudi naša identiteta. 

Kaj nas torej ovira pri spremembah in zakaj so določene transformacij (ali pa kar večina njih) neuspešne?

Dejansko lahko govorimo o štirih glavnih zaviralcih sprememb, vsi pa so povezani z delovanjem naših možganov:

  1. Odziv in odpor (Reactance)
  2. Učinek “imetja” (Endowment)
  3. Razdalja (Distance)
  4. Negotovost (Uncertainty)

 

Odziv in odpor

Kdaj ste se na zadnje spremenili, zato ker vam je bilo rečeno, da se morate? Ljudje na ukaze in pozive pogosto reagiramo ravno nasprotno. Na ta način ohranimo občutek, da imamo nadzor nad svojim življenjem, da imamo svobodo izbire. Nešteto je primerov, ko so poskušali določeno vedenje prepovedati, učinek pa je bil ravno nasproten. Po drugi strani pa moramo biti pozorni, da izbire ni preveč. Če imamo namreč veliko izbire, se pogosto zgodi stanje, ki mu rečemo paraliza odločanja. Enostavno je izbire toliko, da smo preobremenjeni in se posledično ne moremo odločati. Ljudem torej damo več možnosti na izbiro, vendar pa število možnosti omejimo. 

Učinek “imetja”

Spremembe so težke, ker smo ljudje nagnjeni k precenjevanju tega, kar imamo, pa naj bo to znanje, prepričanje ali pa dejanska materialna stvar. Imamo odpor do izgube – učinek izgube je po našem prepričanju večji kot je “dobiček”. In tukaj gre za popolnoma biološki mehanizem, ki je povezan z ravnovesjem dopamina in skupine hormonov “tukaj in zdaj”. Pri spremembah govorimo tudi o t.i. “stroških spremembe”. Potencialne prednosti morajo biti glede na raziskave vsaj 2,6x večje kot so potencialne slabosti, da se odločimo za spremembo. Poleg tega pri spremembah “vnaprej” plačamo stroške spremembe. Moramo se npr. naučiti nove veščine, pridobiti novo znanje,… Veliko napora in odložena nagrada. Če je zaznani čas med naporni in dobljeno nagrado prevelik, smo manj motivirani za spremembe.

Razdalja

Ko želimo nekoga prepričati v drugačno vedenje, miselnost, spremembo, je pomembno, da se zavedamo, kje se oseba nahaja trenutno. Na primer, če želimo prepričati z argumenti nekoga, ki je na nasprotni strani našega prepričanja, je veliko verjetnost, da bomo pri tem neuspešni. Oseba se namreč glede tega prepričanja nahaja v t.i. Coni zavrnitve. Če pa želimo prepričati nekoga, ki se že tako z nami strinja vsaj v določenih točkah, je verjetnost da bomo pri tem uspešni, precej visoka. Oseba se namreč glede tega prepričanja nahaj v t.i. Coni sprejemanja. 

Negotovost

Negotovost spremlja vsako spremembo, vsi smo naravnani, da se sprememb bojimo in takrat iščemo gotovost. Precej več časa namenimo našemu občutku nadzora sveta in dogajanja okoli nas kot pa namenimo časa, da bi svet okoli nas razumeli. Zato nas včasih naša želja po gotovosti vodi v navidezno varne rešitve. Enostavno verjamemo, da obstaja en pravi odgovor na vsako vprašanje, situacijo ali pa, da je bila najboljša možna rešitev že odkrita. Dejstvo pa je, da kjer se neha gotovost se začne napredek. Glede na številne raziskave je negotovost hujša kot občutek strahu. Zaznani občutek negotovosti je hujši kot če vemo, da lahko pričakujemo negativen izid. V negotovih časih je socialni vpliv ostalih ljudi veliko večji – takrat pogledujemo, kako se drugi obnašajo okoli nas in jih poskušamo posnemati, saj smatramo, da oni vedo več kot mi. 

Zaključek

Spremembe so del našega življenja in na nas samih je, da poskušamo zaviralce sprememb, ki ji prepoznamo pri sebi, omejiti ali pa obiti. Včasih pomagajo enostavne tehnike kot so npr. vaja Premortem. Raziskujemo kaj vse gre lahko narobe in hkrati, kaj lahko naredimo, če se nam kje zalomi. Ne pozabite, da je negotovost hujša kot strah in taka vaja nam da določen uvid v situacijo in možnosti predvidevanja, kako bomo ravnali.

S spremembami se ukvarja cela veja psihologije in vsekakor ne gre za enostavno področje. Spremembe so povezane z našim trenutnim počutjem, našim splošnim pogledom na svet, z našim načinom, kako si postavljamo cilje in še bi lahko nadaljevali. Katere tehnike nam še lahko pomagajo pri uvajanju sprememb in tranziciji, si boste lahko prebrali v kakšnem od naslednjih blogov.